Poletje na jezeru Čiče

Jasminka Tihi-Stepanić se v svojih romanih ukvarja s sodobnimi temami in problemi, ki vznemirjajo mlade in tiste, ki se ukvarjajo z mladimi, zato so njena dela zanimiva tako za mlajše kot starejše občinstvo in prežeta s temami kot je: obsedenost z računalniškimi igricami, težave zaradi ločitev staršev, življenje v rejniških družinah, odraščanje brez staršev ali pri starih starših.

Lucija in njen brat Janko poletje preživljata pri tiranski babici, kot jo sama poimenujeta. Živijo v novozgrajeni hiši ob jezeru Čiče, kamor so se nedavno preselili. Za dokončanje hiše je zmanjkalo denarja, zato starša delata, oče v Nemčiji, mama opravlja sezonsko delo v Poreču. 14-letna Lucija je sicer vesela, da so se preselili v novo hišo v Veliko Gorico. Bere roman v nemščini Kradljivka knjig, ker si neznansko želi k očetu v Munchen in vsak dan pričakuje njegovo vabilo, vendar jo oče nenehno odpravi z odgovori, ki deklico razočarajo. Lucija ima Facebook, ima tudi Instagram, ima prijateljico Petro in ima simpatijo. S svojim bratom Jankom ima izredno lep, ljubeč, tudi zaščitniški odnos. Oba imata zelo rada knjige, brat obožuje tiste v katerih so bagri. Teh je na obali jezera Čiče, ki je v resnici gramoznica, veliko. Delajo ponoči in Lucija ima iz svoje sobe pogled naravnost na gradbišče, raj za malega Janka, vendar jezero v sebi skriva mnoge nevarnosti, kar Lucija spozna na lastni koži…Je kot nekaj, kar slutimo, kot poletna nevihta, ki je še ne vidimo, vendar jo zaznamo, vemo, da je nekje v zraku. Breskrbno poletje prekine tragedija, povezana z Jankom. Pisateljica skozi prvoosebno pripoved najstnice izriše družino današnjega trenutka.