Bil je nepozaben obraz in glas televizije – številne generacije pa smo odraščale ob risanih likih, ki jih je oživil, med bolj znanimi so pujska Pipi in Melkijad, Maksipes Fik, bil je Flip v Čebelici Maji, Palček Smuk ter Miškolin.
Souček se je rodil leta 1929 v Ljubljani. Diplomiral na trgovski akademiji, nato pa leta 1953 še na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost v razredu Vide Juvanove. Po diplomi se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je ostal, z manjšim izletom v svoboden poklic, vse do leta 1989.
Njegov gledališki opus obsega več kot 150 vlog. Od prvih igralskih korakov so mu ustrezali ostreje izrisani dramski tipi. Med drugim je bil Kreon v Smoletovi Antigoni, Hoederer v Sartrovih Umazanih rokah, Martin Luther v istoimenski Osbornovi drami, George v Albeejevi Kdo se boji Virginie Woolf?, Cesar v Arrabalovem Arhitektu in asirskem cesarju pa Profesor v Ionescovi Učni uri ter številni drugi liki.
Desetletja je deloval tudi na televiziji, kjer je bil igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser. Cela vrsta rodov otrok pozna njegov glas, s katerim je oživil neštete prepoznavne in priljubljene like iz risank in otroških radijskih iger. Radijska dediščina je po njegovi zaslugi bogatejša za okoli 600 radijskih iger, kar pomeni, da je nedvomno eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia.
Souček je nato postal eden najprepoznavnejših obrazov in glasov slovenske televizije. Nastopil je tudi v več filmih, med drugim v klasiki Ne čakaj na maj (1957) Františka Čapa, ter v mladinski pravljični seriji Čisto pravi gusar (1987). Igral je tudi v televizijski seriji Waitapu (1990).
Souček risank ni le sinhroniziral, ampak tudi prevajal in režiral. Na ta način je za najmlajše gledalce ustvaril več kot 100 risanih serij. Poleg že v uvodu naštetih je bil tudi dedek Bedenko v Jaju in Paju, palček David, nadškorenj Škrip, največ pa je risanih serij, kjer v odjavni špici piše Jurij Souček pripovedovalec – vsi glasovi. O oživljanju risanih likov je nekoč dejal: »To je talent, dar, ki ga bodisi imaš ali pa nimaš.«
Povzeto po: www.rtvslo.si
