Kresnik za roman Sto let slepote

Sto let slepote naslovnica

Kresnik, Delova nagrada za najboljši roman preteklega leta je šla v roke pisatelja Romana Rozine. Žirija je njegovo delo Sto let slepote označila kot slogovno in jezikovno izjemno dobro.

 

Utemeljitev žirije: »Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki. Še redkeje se v slovenski literaturi pripeti, da je nemirno 20. stoletje opisano tako filigransko, kakor je to v romanu Sto let slepote na 550 straneh uspelo pisatelju Romanu Rozini. Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. V rudarskem revirju je podzemni svet prepleten z jaški, zato se v Podgorju, avtorjevi imaginarni vasici, dvignjeni v Zasavju, zemlja neizprosno udira ter golta vase rodovitno prst, domove in še vse nefizično: prihodnost tamkajšnjih kmečkih ljudi. Ko se maja 1900 spet razpoči teren, se prav tako za Knapove usodno prelomi čas. Spustijo se v dolino, v življenje v delavski koloniji, oče še globlje v jamo, da bi, kakor zapiše Rozina, kot rudar hodil dražit hudiča. Od tod naprej vodi avtor bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke, še za vse drugo, s čimer je na široko postreglo 20. stoletje in je odmevalo v slehernem zakotju. V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik. Iz gosto tkane pripovedi resda veje rahlo idealiziranje junakov, tudi mitiziranje okolja, vendar ne moteče, kaj šele slepo. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Roman Rozina zna videti.«

 

Romanu Rozini, prejemniku 32. kresnika, so nadeli venec in priznanje, sam pa se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali na tej poti, predvsem pa bralcem, saj brez njih pisanje nima smisla. Kresnika pa ne doživlja kot tekmovanje, temveč kot druženje z novimi znanci, drugimi avtorji, predvsem pa kot praznik slovenskega romana.

 

Tags
Image

Knjižnica Lenart

Nikova ulica 9
2230 Lenart

Tel.: 02 720 06 25
GSM: 031 571 682

E-pošta: info@knjiznica-lenart.si

Delovni čas

Poletni odpiralni čas
Knjižnice Lenart:

Ponedeljek: 8.00 - 15.00
Torek: 8.00 - 15.00
Sreda: 8.00 - 18.00
Četrtek: 8.00 - 15.00
Petek: 8.00 - 13.00
Sobota: Zaprto

 

 

 

Delovni časi krajevnih knjižnic

Delovni čas KK Voličina:

Julij in avgust ZAPRTO

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Cerkvenjak:

5. in 12. julij ODPRTO

Avgust ZAPRTO

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Sveta Ana:

Julij in avgust ZAPRTO

Tel. št.: 02 729 58 75

Občina Lenart
Občina Sveta Ana
Občina Cerkvenjak
Občina Sveta Trojica
Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah
Občina Benedikt